Skoči na glavno vsebino

Četrtošolci smo imeli posebno priložnost spoznati športnike invalide.

Obiskali si nas predstavniki zveze Sonček. Skupaj z njimi smo se preživeli športni dan. Razdeljeni smo bili v štiri skupine. Tri postaje so bile namenjene športom, ki so prilagojeni gibalno oviranim osebam, ena postaja je bila namenjena slepim.

V telovadnici smo igrali košarko na vozičkih in se preizkusili v vožnji z vozičku po poligonu. Igrali smo tudi boccio, to je dvoransko balinanje, ki je primerna za gibalno ovirane posameznike. V zgornji avli smo z Miro in Jordanom Jakin igrali sedečo odbojko. Gospa Mira je kandidatka za letošnje paralimpijske igre v Parizu.

Zadnja postaja je bila postaja za slepe. Najprej nas je čakal poligon s prevezo čez oči. Sošolec nas je vodil, mi pa smo mu zaupali in se podali na pot. Najprej na klop, po čutni poti, čez ovire in slalom med palicami do konca poti. Kakšen čuden občutek, ko ne vidiš, kaj te čaka. Drugi del postaje za slepe je bilo žoganje z zvenečo žogo. Uradno se igra imenuje golbal – slepi športniki sedijo na tleh in skušajo nasprotniku zadeti gol. Mi smo se z žogo samo podajali. Biti smo morali tiho, da smo slišali v katero smer je zavila žoga.

Začetek je bil težak, bilo nas je strah. Ko smo premagali začetno tremo in se spoznali s športniki je strah minil.  Preživeli smo lep inkluzivni športni dan in se veliko naučili. Gibalno ovirani športniki so nam pokazali, da življenje ni vedno lahko, ampak si lahko kljub vsem težavam uspešen na svojem področju.

Učenci in učiteljice četrtih razredov

(Skupno 16 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost
Avtorske pravice
Razen tam, kjer je drugače opredeljeno,vsebinana tej stranije licencirano pod Creative Commons Attribution-NonCommercial-ShareAlike 4.0 International licenco.